Preden smo zapustili Rotoruo, smo si jo seveda morali tudi ogledati, saj je to ena od najbolj obiskanih točk Nove Zelandije. Turistično središče je že od začetka 20. stoletja, ko se je mesto začelo ukvarjati z zdraviliškim turizmom, saj je to področje geotermalno zelo aktivno, kar ste lahko prebrali že iz prejšnjih objav. Ogledali smo si stavbo informacijskega centra, ki je iz viktorijanskega obdobja in stavbo muzeja, ki se nahaja v Goverment Gardens in je prav tako iz viktorijanskega obdobja. V parku je kar nekaj vročih izvirov, ki jih koristijo različna kopališča. Sledila je vožnja v smeri Taupa, kjer smo si pred vstopom v mesto ogledali še Huka Falls (peneče slapove), kjer najdaljša novozelandska reka Waikato vstopa v ozek prehod in z ogromno močjo prodira naprej do slapov, kjer se spusti za 11 metrov in peneča nadaljuje svojo pot. Od Huka Falls smo se odpeljali malo naprej še do Huka Honey Hive, kjer prodajajo različne vrste medu, nas pa je predvsem zanimal sladoled, ki bi naj bil eden najboljših na Novi Zelandiji – poskusili smo različne vrste sladoledov z medom in ugotovili, da so res dobri. Preden smo se odpeljali do Holiday Parka Taupo, smo se ustavili še pri Craters of the Moon, kjer med grmičevjem iz jam uhaja vroča para, ponekod pa je tudi vidna vrela voda in vrelo blato. Proti večeru sva se odpravila še proti mestu Taupu (Tilen je počival v avtodomu in gledal TV), kjer sva z obrežja jezera Taupo lahko občudovala zasnežene vrhove gore Ruapeho, bilo pa je še ravno dovolj svetlobe, da sva naredila nekaj fotografij. Na poti proti kampu sva se okrepčala s Fish and Chips in ugotovila, da je tu ogromno raznih indijskih, tajskih, kitajskih in drugih restavracij, evropskih pa bolj malo. No, Mac Donalds se še vedno najde.
 |
| Mt. Ruapehu |
 |
| Muzej Rotorua |
 |
| Rotorua |
 |
| Craters of the Moon |
 |
| Huka Falls |
Ni komentarjev:
Objavite komentar