torek, 17. julij 2012

Kete - pletena košara

Danes zjutraj smo se zbudili v hladno jutro (na travi je bila slana), toda v avtodomu je bilo prijetno toplo, zahvaljujoč električni peči, ki je ponoči občasno grela. Brez te peči oziroma kakšnega drugega gretja (naš avtodom ima poleg tega še gretje preko klime, če smo pa brez zunanjega napajanja, pa gretje na dizel), pa bi se morali dobro zaviti v odeje, saj je izolacija avtodoma zelo slaba. Po opravljenih jutranjih aktivnosti (umivanje, zajtrkovanje, pranje posode, natakanje sveže in odtakanje umazane vode), smo se podali v smeri današnjega cilja, proti Dunedinu. Naš današnji prvi postanek je bil v kraju Moeraki, kjer smo si na peščeni plaži ogledali znamenite Moeraki Boulders ali kakor bi lahko rekel po domače ogromne kugle (bolj pravilno kamnite krogle), ki jih je ustvarila mati narava, vendar še do danes niso ugotovili, kako. Po maorski legendi so bile krogle košare z nujnimi življenjskimi potrebščinami, ki so padle iz Araiteuru kanuja, ki je Maore pripeljal iz Hawaikija. Kamnite krogle so posejane na samo 100 metrih peščene plaže, svojo obliko pa naj bi dobile pred 60 milijoni leti, ko naj bi se okrog trdega jedra nabiral apnenec. Naš današnji cilj je bil prvotno Dunedin, vendar smo se med vožnjo odločili, da si bomo že danes ogledali polotok Otago, ki leži v neposredni bližini Dunedina. Polotok je posejan z veliko zanimivimi stvarmi, tu se nahaja edini grad na Novi Zelandiji, Larnach Castel, vendar smo ogled tega izpustili, saj se je bilo že pozno popoldan in smo si želeli ogledati Yellow Eyes pingvine, ki smo jih včeraj zaman čakali v Oamaru. Tokrat smo se odločili za plačan ogled pri Penguin Place, kjer so nam zagotovili, da bomo enega ali dva pingvina zagotovo videli. Na neobljuden del obale smo se odpeljali z avtobusom, tako da nismo toliko pešačili kot včeraj. Že takoj na začetku ogleda smo videli enega Yellow Eyes pingvina, kmalu nato še drugega, ki se je kobacal po hribu navzgor, med celotnim uro in pol dolgim ogledom smo videli vsega skupaj 11 Yellow Eyes pingvinov (kar je po besedah vodiča zelo veliko), nekaj modroplavutih pingvinov in dva tjulnja, za katere nam je vodič povedal, da če se tjulenj odloči, da te napade, je na kopnem hitrejši od človeka. Ta podatek je Menco zelo presenetil, saj je bila vedno mnenja, da bi z lahkoto ubežala tjulnju, če bi jo napadel, ko ga fotografira. O Yellow Eyes pingvinih smo izvedeli, da so najredkejša vrsta pingvinov na svetu, da jih je trenutno samo še 4.000, da živijo samo na ozemlju Nove Zelandije in njenih južnih otokih, da v ujetništvo ne preživijo in jih zato ni možno videti v živalskih vrtovih. Po ogledu pingvinov smo se odpravili še do Taiaroa Heada, kjer se nahaja Royal Albatross center, ki je bil ob našem obisku že zaprt, vendar nam je bilo rečeno, da če je dober veter, lahko omenjene albatrose vidimo, kako jadrajo. Na žalost v času našega obiska ni bilo vetrovno in tako tudi ni bilo albatrosov, nam pa je uspelo narediti nekaj dobrih večernih posnetkov. Ker je bilo že pozno, do Dunedina pa bi bila dobra ura vožnje, smo se odločili, da danes prespimo v Kiwi Holiday parku v Portobellu.

Moeraki Boulders
Moeraki Boulders

Portobello

Taiaroa Head

Yellow Eyes pingvin

Yellow Eyes pingvin
Taiaroa Head - zvečer

Ni komentarjev:

Objavite komentar