Potepuhi: Ka pai

Zjutraj nas je pričakal delno jasen dan, tako da sva z Menco imela zjutraj čudovit razgled na mesto Akaroa in zaliv. Zaradi lepega razgleda in čudovitega okolja nam je bilo kar malo težko zapustiti ta resnično lep kraj, vendar treba je naprej, če želiš kaj novega odkriti. Prvi postanek smo imeli v majhnem mestu Geraldine, ki je znano po ovčereji in proizvodnji začimb, sirov in sokov. V lokalni trgovini smo kupili dober sladoled in sir, ki ga bomo kmalu poskusili. V potovalnem atlasu, ki smo ga dobili pri družbi KEA, smo videli, da se blizu naše poti nahajajo stenske slikarije Maorov. Zato smo se odpravili do Raincliffa, kjer naj bi se nahajale. Ob poti ni bilo nobenih informacijskih tabel, tako da smo najprej vozili malo po občutku, dokler nismo prispeli do table DOC (Department of Conversation) Historic Raincliff site. Ob ograji je bilo videti, da je možno vstopiti v ograjeno področje. Tako smo prišli do apnenčastih previsov, ki so bili še posebej ograjeni, čez ograjo so se videle neke slikarije, za katere pa res ne bi mogli trditi ali so starejšega datuma ali so pa to moderni grafiti, za nekatere obrise bi morda lahko rekel, da so starejšega datuma, za druge pa to ne bi mogel trditi – zaradi tega so verjetno tudi posebej zaščiteni z ograjo. V Raincliffu smo se ustavili še ob čudoviti leseni cerkvici. Konec današnje poti je bil načrtovan v mestu Timaru, ki je dobil ime po besedni zvezi »Te Maru«, kar naj bi pomenilo varen pristan oziroma mesto, kamor se lahko zatečeš. V bližini Timaruja v kraju Temuka se je rodil in ustvarjal tudi Richard Pearse, za katerega Novozelandčani menijo, da je prvi človek, ki je poletel z letalom, in sicer že 31. 3. 1903, to je skoraj devet mesecev pred bratoma Wright – med tem svojim prvim poskusom letenja naj bi preletel od 46 do 91 metrov. Po nastanitvi v Top 10 kampu v Timaru sva se z Menco odpravila na večerni ogled mesta, kjer sva si ogledala stari svetilnik, Caroline Bay, Basilica of the Sacred Heart in St. Marys Anglican Church. Gospa na recepciji kampa nama je dejala, da je do mesta in nazaj približno pol ure hoda, midva pa sva se kar nahodila, saj sva že v eno smer porabila krepko več kot pol ure. Kljub temu je bil večerni sprehod prijeten, saj je danes presenetljivo toplo, ob poti nazaj sva opazila zrele limone, ki zgleda, da dobro uspevajo v tem letnem času.