Potepuhi: Manuhiri – obiskovalec/obiskovalci

Danes je vso noč bolj ali manj deževalo, tako da smo slišali škrabljanje dežja po strehi avtodoma in smo zaradi tega tudi morda malo bolj slabo spali ali pa zaradi nervoze, pred odhodom. Po 6.240 prevoženih kilometrih smo danes na letališču Christchurch oddali naš domek na štirih kolesih, ki nam je 37 dni zelo dobro služil – v hladnih nočeh nas je grel, ob mokrih dnevih smo lahko bili na suhem, pa tudi pripeljal nas je povsod tja, kamor smo si želeli priti, celo na smučišče Cardrona (tega družbi KEA ob oddaji nismo povedali). Po pregledu vozila s strani predstavnika družbe KEA je bilo ugotovljeno, da na vozilu razen poškodovanega stekla, drugih poškodb ni bilo. Podpisali smo dokument o primopredaji in se tako dokončno poslovili od Ford Tranzita. Od 37 dni smo 36 noči prespali v njem, kar je definitvno rekord, ki se ne bo ponovil, kaj šele presegel. Kljub temu, da smo bili tako dolgo skupaj na tesnem prostoru, se še vedno razumemo in se imamo radi, seveda so bili tudi kdaj pa kdaj trenutki, ko ti vse skupaj prekipi, ampak so bili resnično zelo redki. Jaz sem bil najbolj živčen zadnja dva dneva v Christchurchu, ko sem po mestu vozil v gostem prometu in sem bil vedno v skrbeh, da se zdaj na koncu ne bi kaj zgodilo oziroma poškodovalo. Na srečo mi je uspelo vse tri varno pripeljati do konca tega dela poti, kjer sem bil za vožnjo odgovoren jaz, od zdaj naprej pa se prepuščamo drugim usposobljenim prevoznikom. Sedaj smo v hali za odhode na letališču Christchurch, kjer čakamo, da se vkrcamo na letalo za Auckland, prtljago smo že oddali in spet smo naleteli na novozelandsko vljudnost. Ker smo karte kupili preko interneta že v Sloveniji od slovenskega ponudnika, se tu na letališču nismo mogli elektronsko čekirati za polet. V trenutku je k nam pristopil predstavnik družbe New Zealand Air in nam zadeve uredil na šalterju, kljub temu, da ta še ni bil odprt za čekiranje. Zdaj imamo do odhoda še dobro uro, potem pa se začenja naslednji del našega potepanja, ki bo namenjen predvsem ogrevanju kosti (predvsem Menčinih) in kopanju, vremenska napoved za naslednje dni na Cookovih otokih je ugodna. Še bolj kot tople klime pa se Menca veseli prave postelje, ki bo vsekakor boljša, kot pa ta, na kateri je prebila 36 noči.