Danes pa je Tilen predčasno praznoval svoj 14. rojstni dan, saj 24. julij na Novi Zelandiji nastopi kar 10 ur prej kot v Sloveniji. Zdaj je v tem obdobju, ki je po njegovem mnenju verjetno najtežje (nihče ga ne razume oz. ne posluša, začenjajo se srčne težave, mozolji in še cel kup drugih skrbi…), čez leta, ko se bo spominjal nazaj, pa bo morda pomislil, da so bila to najlepša, brezskrbna leta – takšna je pač ta puberteta, vsak mora enkrat skozi njo. Za darilo sva imela danes v načrtu zanj presenečenje - popoldansko smučanje na enem najboljših smučišč Nove Zelandije na Cardroni. Seveda je pred tem sledil že utečen jutranji urnik (teče že peti teden našega bivanja v avtodomu) zajtrk, pomivanje posode, odtakankanje umazane in natakanje sveže vode in vožnja proti naslednjemu cilju, to je za danes bila Wanaka, ki je od Queenstowna oddaljena cca. 80 kilometrov. Naš današnji prvi cilj je bil ogled Arrowtowna, kjer so se pred mnogimi leti naselili prvi iskalci zlata, ogledali pa smo si zelo dobro ohranjeno staro mestno jedro in kitajsko vas. V času zlate mrzlice od 1860 dalje, je v Arrowtown prispelo precej Kitajcev, ki so želeli zaslužiti oz. obogateti z zlatom. Ker v mestu niso bili sprejeti ravno odprtih rok (belci so jih imeli za konkurente, saj so bili zelo delovni in tudi uspešni), so se naselili v svojem getu ali kot danes imenujejo delno ohranjene zgradbe, v t.i. kitajski vasi. Danes smo v Arrowtownu prvič začutili pravi zimski mraz, saj naselje leži v senci hriba, tako da zimsko sonce bolj malo posije sem in temperatura se ni dvignila nad 0 stopinj, mislim, da je bilo kar nekje med -5 in -3 stopinjami. Pot smo nato nadaljevali v smeri Wanake, vendar smo v vasi Cardrona zavili proti Snow parku Cardrona. Vožnja po makadamski in serpetinasti cesti z avtodomom ni bila preveč udobna, saj je vse škripalo in ropotalo. Tilen je že po nekaj metrih ugotovil, da smo zavili s poti in začuden začel spraševati, kam gremo. Povedala sva mu, da bo lahko že za svoj rojstni dan (sedaj je tudi v Sloveniji že 24.julij) smučal na Cardroni. Po cca. 15 kilometrih smo tako prispeli do smučišča, kjer sva si s Tilnom kupila popoldanski smučarski karti in še celodnevno za oba za jutri in celodnevno za Tilna za pojutrišnjem. Seveda sva si morala sposoditi tudi smuči in pancarje, saj ne bi imelo smisla te opreme tovoriti z letalom iz Slovenije. Zaradi pomanjkanja snega je sneg na smučišču večinoma umeten, razen na delih, ki jih ne teptajo, pa tudi tu in tam se najde kakšna ledena plošča. Dobil pa sem informacijo, da ima to smučišče še najboljše snežne razmere na južnem otoku. Vreme je bilo pa odlično, skoraj brez oblačka, tudi vetra ni bilo in napoved za naslednje dni je enaka. Med najinim smučanjem je Menca v avtodomu počivala (brala in malo surfala po internetu) in tako smo bili vsi po svoje zadovoljni. Po smučariji smo se odpravili do Wanake, kjer smo kupili avtobusni karti za naslednja dva dni, saj se mi ne da cijaziti po tako slabi cesti (kljub zelo dobrim vremenskim razmeram, saj ni nič ledena) z avtodomom gor in dol. Tako bosta naslednja dva dni avtodom in Menca ostala v Wanaki, v četrtek pa se jima bom pridružil še jaz. Tudi danes smo se ustavili v Top 10 kampu, kjer bomo ostali naslednje tri dni. Zvečer smo nato še razrezali torto in z Menco sva Tilnu v duetu zapela »happy birthday« (ubogi otrok kako mora trpeti – saj kot sem že na začetku dejal, so to zdaj zanj najtežja leta).
 |
| Arrowtown |
 |
| Arrowtown |
 |
| Na poti proti Wanaki |
 |
| Smučišče Cardrona |
 |
| Smučišče Cardrona |
 |
| Smučišče Cardrona |
 |
| Smučišče Cardrona |
 |
| Smučišče Cardrona |
 |
| Tilen jih ima 14 |
Ni komentarjev:
Objavite komentar