Kia Orana – Dobrodošli

Napis Kia Orana nas je pozdravil ob prihodu na letališče Avarua, to je glavno mesto otoka Rarotonga in največji otok Cookovega otočja. Ob prihodu v letališko stavbo nas je sprejel starejši gospod, ki je igral na ukulele, to je poseben instrument polinezijskih ljudstev in ob poslušanju bi kar začel migati z boki – tega ne znam preveč dobro, pa tudi estetsko ne bi bilo, toda domačini (predvsem domačinke) pa so pravi mojstri v tem. Po opravljenih carinskih in fitosanitarnih postopkih nas je zunaj sprejel naš prevoznik in nas odpeljal do našega apartmaja, v pozdrav pa nam okrog vratu obesil venček domačih cvetlic – to je običajna dobrodošlica tujim gostom. Po petnajstih minutah vožnje smo že prispeli do Puaikura Reef Lodges, kjer smo, kot je bilo dogovorjeno, dobili dvosobni apartma s štirimi ležišči in balkonom s pogledom na ocean. Ob pogledu na apartma smo skoraj v en glas dejali, da je ogromen, potem pa smo se spomnili, da smo več kot en mesec živeli na dobrih desetih kvadratnih metrih, no apartma je vseeno zelo velik. Med poletom od Aucklanda do Rarotonge smo se mi tako upočasnili, da nismo zdaj več 10 ur pred vami ampak ste zdaj v Sloveniji točno 12 ur pred nami. Zdaj, ko pišem današnji blog, je v Sloveniji 1. 8. 2012 ob 8.15 uri zjutraj, pri nas pa je 31. 7. 2012 ob 20.15 zvečer. Današnja noč je bila bolj kratka, saj smo se namestili in odpakirali šele do pol štirih zjutraj, ob devetih pa sem se jaz že zbudil ob bučanju oceana in žilica mi ni dala miru, da ne bi šel takoj na odkrivalni sprehod, Menca je med tem še kar spala oziroma poležavala. Razen zajtrkov si tu ne nameravamo pripravljati drugih obrokov, saj smo takoj ugotovili, da imajo v bližini našega apartmaja veliko izbiro različnih restavraciji in Take awayjev. Po zajtrku smo se takoj odpravili čez cesto na belo peščeno plažo in jaz sem se prvi pogumno vrgel v vodo, Menca in Tilen sta bila bolj bojazljiva, saj jima temperatura vode, ki se giblje okrog 21-23 stopinj ni odgovarjala, pa tudi temperatura zraka ni kaj dosti višja – meni osebno je vse skupaj prav prijetno, tako da sem šel v vodo še popoldan, medtem ko sta Menca in Tilen ostala samo pri opoldanskem kopanju. Kot sem dejal, je plaža peščena in pesek je bele barve, to pa zaradi koral, ki se ob grebenu lomijo in jih nato prinaša v laguno, ob obali je veliko tropskega drevja, predvsem kokosovih palm in drugih z različnimi sadeži (papaje, karambole, banane …). V laguni je zelo veliko različnih vrst rib, ki se ti tudi zelo približajo – niso nič kaj bojazljive, verjetno tudi zato, ker je ta del zaščiteno območje. Med sprehodom od plaže do apartmaja smo opazili, da domačini svoje pokojnike pokopavajo kar na domačih dvoriščih, videli smo veliko hiš, ki so imele na vrtu grobove. Tako smo že prvi dan videli veliko zanimivih stvari in se že veselimo naslednjih dni, ko nameravamo kljub temu, da smo naše potepanje dali v prvo prestavo, odkrivati še kakšno posebnost oziroma zanimivost. 

Ob treh zjutraj smo prispeli v apartma

Bela plaža

Bel pesek, palme in modro nebo

Krepčilo s kokosom

Sončni zahod na Rarotongi