Potepuhi: Whiri – ceremonija ob dobrodošlici, ki vključuje tudi wero (izziv prišlekom)

Zadnji večer smo na Rarotongi doživeli tudi dež, ki je nato občasno padal celo noč. Zjutraj 10 minut pred šesto je prišel po nas kombi, ki nas je odpeljal do letališča. Kljub temu, da smo bili na letališču skoraj dve uri pred odhodom, so se formalnosti vlekle skoraj do vkrcavanja na letalo. Ena od posebnosti Cookovih otokov je tudi plačilo »Departure Tax«, to je izhodne takse, ki znaša na odraslega 55,00 NZD, za otroke do dvanajstega leta takse ni, Tilen pa se že šteje kot odrasel, tako da je taksa skupaj znašala kar zajetnih 165,00 NZD, oziroma preračunano v EUR, kar dobrega stotaka. Seveda nam je tudi ob odhodu igral Papa Joe, ki je ikona tega letališča, saj pozdravlja turiste ob prihodu in odhodu. Ko smo leteli proti proti Aucklandu, smo potovali v času naprej in smo vas spet prehiteli za 10 ur, čeprav smo danes zjutraj še zaostajali 12 ur za Slovenijo. Tako se nam je 4. avgust med potjo izgubil kar nekje nad Pacifikom. Vožnja do Aucklanda je bila večino časa precej mirna, smo pa kakšno uro po vzletu prileteli v kar močne turbolence, tako da nas je ravno med zajtrkom kar precej premetavalo, Menco je bila strah, midva s Tilnom pa sva se tolažila, da še nobeden ni ostal zgoraj. Do hotela Bianco off Queen, ki leži v samem centru mesta, kjer bomo nastanjeni naslednja dva dni, smo se z letališča odpravili s taksijem. Hotel je dejansko stanovanjski blok, v katerem so apartmaji, naš je dvosoben s kuhinjo in dnevnim prostorom in se nahaja v devetem nadstropju, tako da imamo izvrsten pogled na najvišjo stavbo južne poloble, na Sky Tower, ki je visok 328 metrov. Ker smo do hotela prispeli že opoldne, tako da še nismo mogli vstopiti v sobo, smo prtljago oddali v sobo za skupno prtljago in se odpravili na raziskovanje mesta. Sprehodili smo se po Queen Street, do Ferry Bulding in nato do otočka Wero, ki povezuje Quay Street z Wynyard Quarter, kjer se nahaja tudi Auckland Fish Market, kjer sva z Menco v Seafood and more kosila izvrstno pripravljeno svežo ribo, medtem ko se je Tilen zadovoljil s Fanto in okušanjem najinih rib s svežim mladim krompirjem (kasneje pa je raje pojedel hamburger v Burger Kingu). To restavracijo lahko resnično vsakemu, ki ima rad morske jedi, samo priporočava, saj bolje pripravljenih rib na vsem tem našem potovanju še nismo jedli, pa tudi cena za novozelandske razmere ni pretirana (2 porciji rib skupaj z omako, mladim krompirjem in praženo čebulo in 1 fanta je zneslo cca. 22,00 EUR). Ko smo se tako okrepčali, smo se počasi vrnili do hotela, saj smo po 14. uri lahko prevzeli ključe naše sobe. Po namestitivi v apartmaju smo se odpravili še na popoldanski in večerni sprehod po mestu, kjer smo si ogledali tudi, kje se nahajajo trgovince s spominki, saj imamo v kovčkih še nekaj prostora. Za jutri pa smo kupili družinsko vozovnico za Auckland Explorer bus, s katerim bomo poskusili obiskati ali vsaj videti katero od Aucklandskih znamenitosti.