Danes je bil na sporedu rastlinski dan, popolnoma posvečen drevesu kauri, ki je po zaslugi ljudi skoraj že izginilo z obličja zemlje. Razlog temu je kvaliteta lesa in smola, ki jo proizvaja iz svojih ran. Smola je zelo podobna jantarju in tudi v njej se najdejo žuželke, ki se ujamejo v njej. Ko so v 19. st. skoraj popolnoma izginila drevesa kauri, so smolo teh dreves začeli iskati v zemlji, tako da so v močvirnata tla zapičili dolge palice – to delo so večinoma opravljali hrvaški imigranti, ki so se potem, ko je tudi ta industrija zamrla, začeli ukvarjati z vinogradništvom in vzrejo zelenjave. Polirano smolo dreves kauri danes prodajajo kot priljubljene spominke. Tako nas je današnja pot zanesla v Waipoua Forest, kjer smo si najprej ogledali največje kauri drevo, ki ga Maori imenujejo Tane Mahuta – bog gozda, visoko je 51 metrov in obsega kar 14 metrov. Starost tega drevesa ocenjujejo na 1.500 let. V Trounsen Kauri Parku smo si ogledali še več kauri dreves in neuspešno upali, da bi morda srečali kivija, ki naj bi v teh gozdovih gnezdil, vendar nismo imeli te sreče, saj so te ptice zelo plašne in se večinoma gibljejo ponoči. Zanimivo je bilo videti, kako Novozelandci skrbijo za čistočo tega gozda, saj so ob vhodu v gozd postavili nekakšne mini tuše, s katerimi si moraš očistiti čevlje in jih na koncu še pokrtačiti. Ob zaključku današnjega rastlinskega dneva smo se ustavili še v Matakohe, kjer smo si ogledali »The Kauri Museum«, kjer je razstavljena celotna zgodovina izkoriščanja teh zanimivih dreves in današnja politika ohranjanja teh dreves. Ker smo ravno pri rastlinah, bi vam ob zaključku predstavil še četrtega člana, ki prebiva v našem avtodomu, to je naša potujoča bazilika, ki nam izboljša skoraj vsako jed. Iz Matakohe smo pičili naravnost v smeri Aucklanda, kjer smo se za eno noč ustavili v Matakohe Top 10 Holiday Parku.
 |
| Kauri Muzej |
 |
| Tane Mahuta |
 |
| Ogromna praprot |
 |
| Samopostrežba |
 |
| Kauri park |
 |
| Naša bazilika |
Ni komentarjev:
Objavite komentar