Hongi – Maorski pozdrav z dotikanjem nosovKaj naj rečem, noč je bila dolga, celo tako dolga, da smo spali do 11. ure, ko nas je prebudil dež, tako da ni bilo nič s pričakovanim pogledom na Pacifik iz prve vrste. Očitno se nam je pomanjkanje spanca poznalo bolj kot smo (sem) pričakoval. Kamp bi sicer morali zapustiti, do 10. ure dopoldan, tako pa smo ga šele okoli 12. ure – prijazni Kiwiji nam niso nič težili, mi pa tudi nismo posebej spraševali. Ker še nismo zajtrkovali, smo se že po nekaj kilometrih ustavili na počivališču v kraju Waiwera, kjer smo najprej pozajtrkovali in nato nadaljevali vožnjo v smeri Wangharei, kjer smo si ogledali Whangarei Falls – to je 26 metrski slap, kjer si je voda reke Waitangi utrla pot skozi vulkanske kamnine. Ob obisku slapu sem ob pogledu na visoke praproti, drevesa in palme imel občutek, kot da bi potoval v zgodovino zemlje, milijone let nazaj in sem čakal samo še na T-Rex-a, ki se bo pokazal za kakšnim ovinkom. Vožnjo smo nadaljevali proti severu v smeri Paihia, kjer smo se ob poti ustavili še v Kawakawi, da smo si ogledali umetnino največjega novozelandskega umetnika – arhitekta in slikarja, ki je po rodu Avstrijec, Friedensreicha Hundertwasserja, ki je večino svojega življenja preživel na Novi Zelandiji, kjer je tudi pokopan. No, in umetnina je – stranišče, na Dunaju je umetnik ustvaril Hundertwasser Haus, pa tudi na enem od avtocestnih počivališč je oblikoval stranišče. Med tem časom se je že stemnilo, zato smo si poiskali prenočišče v bližini Haruru Falls in Waitangi Treaty Grounds. Za današnji dan lahko zaključim, da je bil bolj kratek ;) vendar vsekakor zanimiv, srečali smo prodajalca, ki je študiral v Ljubljani, zvečer dobro razpoloženega receptorja v Twin Pines Tourist Parku in vremensko smo imeli vse od dežja, sonca in vetra.
 |
| Zaliv Waiwera |
 |
| Naša Kea |
 |
| Whangarei Falls |
 |
| Hundertwasser WC v Kawakawi |
Ni komentarjev:
Objavite komentar