Končno prva noč, ki sem jo v celoti prespal, do sedaj sem se ponoči okrog pete zjutraj vedno prebudil in sem potreboval celo uro preden sem lahko spet zaspal. Iz Pukenui smo se odpravili proti skrajnemu severu Nove Zelandije Cape Reinga. Ob načrtovanju tega našega potovanja sem dolgo kolebal ali se splača odpraviti tako daleč na sever in izgubiti celoten dan, ki bi ga lahko kako drugače porabili, sedaj ko pišem potopis današnjega dne, lahko samo rečem, da smo se pravilno odločili. Na Cape Reinga nas je pričakalo lepo, vendar vetrovno vreme, tako da smo imeli čudovit razgled na Tasmansko morje in na Tihi ocean, ki se tu na tem mestu prepletata, kar je zelo dobro vidno tudi na vodni površini. Za Maore je Cape Reinga posvečen kraj, saj naj bi po njihovem izročilu duše umrlih po koreninah drevesa Pohutukawa, ki se nahaja na skrajnem rtu nedaleč od svetilnika, odšle v njihovo domovino to je Hawaiki, kraj od koder je na Novo Zelandijo po legendi prišel tudi prvi Maor Kupe. Drevo Pohutukawa imenujejo Novozelandci božično drevo, ker ima v zgodnjem poletju (to je adventni čas) na svoji široki krošnji rdeče cvetove. Ob poti nazaj smo se ustavili še na peščenih sipinah pri kraju Te Paki in se na nje tudi povzpeli in tako imeli lep razgled do Ninety Mile Beach. V Kaitaia smo se ustavili, da se je Tilen v KFC oskrbel z kosilom nato pa smo pot nadaljevali do kraja Opononi, kjer smo prenočili v Opononi Holiday Parku – ta nas je rahlo razočaral, saj glede na ceno nudi zelo malo. Jutri si bomo ogledali Kauri drevesa.
 |
| Letim visoko v nebo |
 |
| Cape Reinga |
 |
| Stik Tasmanskega morja in Pacifika |
 |
| Tudi Menca je poletela |
|
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar